Učna ura za Sama Fakina

Nekateri jih pa res trosijo.

Poglejte si naslednjo izjavo Sama Fakina, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in poskusite razvozlati uganko.

Če ste leni in se vam ne da klikati, tako kot se meni pogosto ne da, naj vam pomagam. Povedal je naslednje: "Kar se pa tiče dveh zavarovalnic... al pa treh, al pa štirih, al pa petih, ne, to mi je tko prbližn, kot da bi na trgovsko mrežo, ki v Sloveniji je, rekli, bomo povečal konkurenco in znižal cene v tej trgovski mreži tako, da bomo še dva milijona Slovencev naselili, ne, pa bojo cene v Mercatorju pa v Sparu padle, ne."

Kako, prosim? Govorimo isti jezik? Torej (če sem prav razumel), če bi uvedli ali dopustili konkurenco edini zavarovalnici za osnovno zdravstveno zavarovanje, bi imeli potem dve ali tri zavarovalnice, kar pomeni manj zavarovancev na eno zavarovalnico, in to naj bi bilo tako, kot če bi za trgovce naselili še enkrat več Slovencev v to državo, ker bi potem bilo še enkrat več potrošnikov... in to bi bilo dvakrat več potrošnikov na enega trgovca... kar bi bilo... ne, moram priznati, da ne sledim ravno najbolje tej logiki.

Skratka, direktor monopolne zavarovalnince je proti uvedbi konkurence. Blazno presenečenje, kdo bi lahko to predvidel? Ne gre se preveč čuditi takšnemu stališču, imel bi ga vsak direktor na taki poziciji. Je pa dobro vedeti, od kod prihaja takšno stališče in koga ščiti.

Pa poskusimo z analogijo, ki je bližje dejanskemu stanju. Zagovarjanje ene same zavarovalnice je tako, kot bi rekli, da je dobro za potrošnika, da imamo samo eno trgovsko verigo v državi. Ali pa enega samega ponudnika mobilnih storitev. Ali pa samo enega ponudnika interneta, televizije, enega prodajalca sadja, računalnikov, pralnih strojev, frizerstva ali oblek. Lahko si predstavljate, kako bi to izgledalo in točno tako je pri ZZZS: vedno višje cene in vedno manj zavarovanja. Monopolista niti približno ne zanima nižanje cen in izboljšanje storitev, ker stranke nimajo možnosti prehoda h konkurenčnemu ponudniku.

Toda stvar tu postane še zanimivejša. ZZZS namreč ni samo monopolist, ampak je tudi agresiven monopolist, saj mu morate obvezno plačati prispevke, sicer vam grozi odvzem prostosti. Vse privatne zavarovalnice, ki (bi) se na (svobodnem) trgu potegujejo za prostovoljne nakupe svojih strank, se morajo za preživetje boriti in trgati za stranke, ponujati nižje cene (od konkurence) in boljše police, da bi pritegnile kupce. ZZZS tega ni potrebno, saj dobi vaš denar, ne glede na to, kaj počne in kako to počne.

Da je zadeva še bolj neznosna, ga ob negativnem poslovnem izidu, za razliko od zasebnih podjetij, država čaka z novim kupom davkoplačevalskega denarja. V takšni strukturi ni nobenega vzvoda za nižanje stroškov, inovacije, izboljšanje ponudbe, nižanje cen, so pa to zelo plodna tla za korupcijo in razsipnost.

Konkurenca bi za ZZZS pomenila rezanje stroškov, odpuščanje, zmanjšanje vpliva nekaterih ljudi, začetek boja za stranke, manj prihodkov ipd. Iz tega zornega kota je stališče direktorja ZZZS popolnoma razumljivo.

Mimogrde, če bi v našo državo naselili še enkrat več Slovencev, bi cene zares padle. Ker so fiksni stroški v vsakem primeru enaki, pomeni, da se pri dvakrat višji prodaji fiksni stroški na enoto prepolovijo, to razliko pa nato ponudniki zaradi konkurence in borbe za stranke uporabijo za nižje cene.

Ocena: negativno. Dvakrat.


Matej Avsenak Ogorevc