[Popravek: po objavi spodnjega prispevka sem prejel informacijo iz Financ z napotkom na njihov članek, ki to temo obravnava bolj podrobno. Kot rečeno, vseh objav ni možno pregledati, zato sem vesel vsake informacije. Njihov prispevek si lahko ogledate tukaj]
V začetku meseca je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) objavil mesečno poročilo z naslovom "Nižja brezposelnost že peti mesec zapored". Sliši se kot dobra novica in tudi večina spletnih medijev je več ali manj skopirala poročilo in objavila številke, ki se pojavljajo v njem. Tako RTV-jev MMC "Nižja brezposelnost že peti mesec zapored", Siol "Število brezposelnih junija nižje za 1,1 odstotka", 24ur.com "Brezposelnost v Sloveniji se je znova znižala", celo v Financah, od katerih bi lahko pričakovali kakšen dober komentar, so objavili prispevek "V letu dni 1.500 manj brezposelnih" in v glavnem prepisali številke (vseh spletnih portalov seveda nisem prebiral, ampak večinoma so objave podobne; če kdo najde kakšen dober komentar, bom seveda vesel). Škoda, pogrešam malo več novinarske radovednosti. Kaj te številke pomenijo? Nekaj se namreč ne ujema. Sredi krize, ki še vedno hudo pesti tako slovensko, kot tudi evropsko gospodarstvo, beremo spodbudne novice, da se število brezposelnih znižuje. Počutim se približno tako, kot bi sredi nevihte poslušal vremenarja, ki mi po radiju pripoveduje, da zunaj sije sonce. Komu bom verjel, njemu ali lastnim očem?
V začetku meseca je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) objavil mesečno poročilo z naslovom "Nižja brezposelnost že peti mesec zapored". Sliši se kot dobra novica in tudi večina spletnih medijev je več ali manj skopirala poročilo in objavila številke, ki se pojavljajo v njem. Tako RTV-jev MMC "Nižja brezposelnost že peti mesec zapored", Siol "Število brezposelnih junija nižje za 1,1 odstotka", 24ur.com "Brezposelnost v Sloveniji se je znova znižala", celo v Financah, od katerih bi lahko pričakovali kakšen dober komentar, so objavili prispevek "V letu dni 1.500 manj brezposelnih" in v glavnem prepisali številke (vseh spletnih portalov seveda nisem prebiral, ampak večinoma so objave podobne; če kdo najde kakšen dober komentar, bom seveda vesel). Škoda, pogrešam malo več novinarske radovednosti. Kaj te številke pomenijo? Nekaj se namreč ne ujema. Sredi krize, ki še vedno hudo pesti tako slovensko, kot tudi evropsko gospodarstvo, beremo spodbudne novice, da se število brezposelnih znižuje. Počutim se približno tako, kot bi sredi nevihte poslušal vremenarja, ki mi po radiju pripoveduje, da zunaj sije sonce. Komu bom verjel, njemu ali lastnim očem?
Prvi indikator najdemo že v samem poročilu ZRSZ, kjer piše:
"Od 7.355 brezposelnih
oseb, ki jih je junija Zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3.863, kar je 17,3 % manj kot maja, v primerjavi z junijem 2011 pa je bilo zaposlitev za 21,9 % manj. V
letošnjih prvih šestih mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 52.072 oseb,
od teh 31.338 zaradi zaposlitve, kar je 9,7 % manj kot v primerljivem obdobju
leta 2011."
Od tistih, ki so torej odšli iz Zavoda, se jih je letos zaposlilo manj kot lani, kar je tudi konsistentno s tem, kar se dogaja v gospodarstvu. Zdravje našega gospodarstva namreč ni merljivo s tem, koliko ljudi je (ali ni) prijavljenih na Zavodu, ampak s tem, koliko ljudi dela produktivno in s tem prispeva k višjemu standardu in boljšemu življenju vseh skupaj.
Zato sem raje poiskal številke o delovno aktivnem perbivalstvu (zaposlene in samozaposlene osebe), ki so veliko bolj zgovorne. Podatki so na žalost na voljo samo do aprila, ampak bo dovolj, hkrati pa je potrebno pogledati še malo daljši časovni horizont, da si lahko ustvarimo boljšo sliko:
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija, april 2011 do april 2012
Vir: SURS
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija, april 2012
Vir: SURS
Zato sem raje poiskal številke o delovno aktivnem perbivalstvu (zaposlene in samozaposlene osebe), ki so veliko bolj zgovorne. Podatki so na žalost na voljo samo do aprila, ampak bo dovolj, hkrati pa je potrebno pogledati še malo daljši časovni horizont, da si lahko ustvarimo boljšo sliko:
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija, december 2011 do april 2012
Vir: SURS
Vir: SURS
Vir: SURS
In še število registriranih brezposelnih v istih obdobjih:
Število registriranih brezposelnih oseb, Slovenija, december 2011 do april 2012
Vir: ZRSZ
Število registriranih brezposelnih oseb, Slovenija, april 2011 do april 2012
Vir: ZRSZ
Število registriranih brezposelnih oseb, Slovenija, april 2010 do april 2012
Vir: ZRSZ
Vir: ZRSZ
Vir: ZRSZ
Kaj nam torej povedo zgornji grafi? Na videz se stvari ujemajo za letošnje leto - število registriranih brezposelnih je upadlo in število delovno aktivnih prebivalcev se je povečalo. Toda registriranih brezposelnih je manj za 6.881, delovno aktivno prebivalstvo pa se je povečalo le za 5.351. Če vzamemo enoletno obdobje, je slika podobna. Iz Zavoda je bilo odjavljenih 2.477 oseb, delovno aktivno prebivalstvo pa se je celo zmanjšalo za 9.961 oseb. Nič drugače ni pri dvoletnem obdobju. Število registriranih brezposelnih se je med aprilom 2010 in 2012 sicer povečalo za 9.768, toda število delovno aktivnih oseb se je zmanjšalo precej bolj, in sicer za 22.331. Poleg tega lahko opazujemo tudi trend (drži tudi za nekaj več let nazaj, čeprav ne tako izrazito) upadanja brezposelnosti v prvi polovici leta in ponovne rasti v drugi polovici.
Če se torej iz Zavoda v zdanjih mesecih odjavlja več ljudi, kot se jih zaposli, in če v zadnjih letih brezposelnost raste manj kot pada zaposlenost, kam gre preostanek ljudi? Odgovor na to vprašanje bom dal v dveh delih. Prvič, veliko jih gre med upokojence. Poglejmo si trend gibanja števila slednjih:
Številka 1,0% se sicer malenkost razlikuje od moje, čeprav črpamo iz istega vira, ampak to niti ni bistveno.
Kaj nam je torej storiti? Popolnoma umakniti državo iz zaposlovanja in pokojninskega sistema. V okolju, ki ga od začetka do konca regulira država, kjer se je razmerje med plačniki in upokojenci zmanjšalo že na 1,48 in naj bi se do leta 2030 znižalo v najboljšem primeru na 1,23 in v najslabšem na 0,98, kjer je vedno več upokojencev in vedno manj plačnikov, ki bodo morali biti vedno bolj obdavčeni, kjer je večina pokojninskih sistemov zahodnih demokracij, vključno s slovenskim, insolventnih in se približuje bankrotu, moramo končno priznati, da sistem socialne države ne deluje. Potrebno je narediti morda boleče toda za rešitev situacije prepotrebne korake k svobodi in svobodnemu trgu, kjer vsak lahko varčuje za svojo starost, kolikor mu paše, in se upokoji, ko mu to odgovarja in ko je to mogoče. Sicer ima tudi tak sistem pomanjkljivosti, svet ni popoln. Toda vsekakor je boljši od sistema, kjer država oropa celo generacijo svojih prihrankov in pošlje sistem v bankrot. Ta scenarij je najslabši od slabih.
Matej Avsenak Ogorevc
Če se torej iz Zavoda v zdanjih mesecih odjavlja več ljudi, kot se jih zaposli, in če v zadnjih letih brezposelnost raste manj kot pada zaposlenost, kam gre preostanek ljudi? Odgovor na to vprašanje bom dal v dveh delih. Prvič, veliko jih gre med upokojence. Poglejmo si trend gibanja števila slednjih:
Število prejemnikov pokojnin, Slovenija, april 2011 do april 2012
Vir: ZPIZ
Opomba: s 1.1.2012 so bile ukinjene državne pokojnine, prejemniki pa so začeli prejemati denarno socialno pomoč (če so do nje upravičeni in jo želijo prejemati), zato jih tudi pred 1.1.2012 ne upoštevam
Število prejemnikov pokojnin je torej med aprilom 2011 in aprilom 2012 zraslo za 12.928 oseb oz. za 2,3% iz 573.713 na 585.339, v dvoletnem obdobju pa za 30.034 oz. 5,4%. Spomnimo, v istem enoletnem obdobju se je število delovno aktivnih oseb zmanjšalo za 9.961 in v dvoletnem za 22.331. Ali je torej nedavno padanje registriranih brezposelnih oseb dober znak? Niti ni tako pomemben, pomemben je podatek o tem, koliko ljudi dela in to število konstantno in vztrajno pada. Vsak, še posebej pa mladi, bi se morali dobro zamisliti nad temi številkami. Vedno manj je delovno aktivnih, ki moramo s svojim delom podprati vse ostale, najsi preko davkov ali prostovoljnih prispevkov.
Toda stvar je še hujša. Glede na to, da zaposlene v javnem sektorju ne moremo šteti med produktivne zaposlene, saj so v celoti (oz. v večjem delu) plačani iz davkov, ki jih plačuje zasebni sektor, moramo teh ca. 160.000 zaposlenih odšteti iz skupine delovno aktivnih, da dobimo število produktivnih delovno aktivnih ljudi, ki s svojim delom podpirajo in preživljajo vse ostale, teh pa je torej 655.000, oziroma slaba tretjina vseh prebivalcev Slovenije.
Da ne bi kdo podvomil o mojih motovih, bom na hitro povedal še, zakaj zaposlene v javnem sektorju ne štejem med produktivne v smislu ustvarjanja vrednosti za druge ljudi oz. potrošnike. Ne gre za njihov karakter ali nesposobnost, daleč od tega. Če bi jih zaposlil v zasebnem sektorju, bi bilo tudi njihovo delo produktivno, seveda pod pogojem, da bi delali za podjetje, ki ustvarja dobiček (mimogrede, tudi za zaposlene v podjetju z izgubo lahko rečemo, da je njihovo delo neproduktivno, toda v tržnih razmerah teh podjetij ni veliko, saj morajo slej ko prej postati profitabilna ali pa zapreti svoja vrata). Zakaj? Dobiček na svobodnem trgu ni nič drugega, kakor znak, da je podjetje oz. podjetnik organiziral proizvodne dejavnike (delo, kapital, materiale, zemljo...) v taki kombinaciji, da potrošniki bolj cenijo oz. vrednotijo proizvode kot vstopne materiale. Stroški, ki jih ima podjetje, so namreč v tem primeru na trgu vredni manj kot proizvodi, ki jih prodaja prostovoljnim kupcem, po tem ko so ti proizvodi šli skozi proces obdelave in oblikovanja v podjetju in to je dejavnik, ki v javnem sektorju manjka. Ker delo v javnem sektorju ni financirano s prostovoljnimi nakupi ampak s prisilno pobranimi davki, ne moremo reči, da to delo komurkoli koristi, ker ni nobenega dokaza za to - ni prostovoljnih nakupov, ki bi to izkazovali. Ni torej vseeno, kaj delamo in kdo ter kako to plačuje.
Že intuitivno je na vprašanje na primer "Kako produktivno je Ministrstvo za delo?" nemogoče odgovoriti. Seveda lahko rečemo recimo napisali so 156 novih zakonov, toda v smislu kaj to pomeni za potrošnika, kakšno vrednost temu pripisuje potrošnik, koliko mu to pomeni, ne moremo reči nič. Kaj smo produktivno ustvarili in kaj to pomeni za posameznika lahko ugotovimo samo tako, da stvar postavimo na prodaj in opazujemo, koliko ljudi ima raje naš proizvod kot denar v svojem žepu in koliko so za to pripravljeni odšteti. Zato ima delo v zasebnem sektorju tendenco usmerjanja produktivnosti k zadovoljevanju potrošnikov, ker so le-ti vir financiranja, delo v javnem sektorju pa ima tendenco usmerjanja "produktivnosti" k zadovoljevanju politikov na tistih pozicijah, ki odločajo o razporejanju denarja, ker so v tem primeru oni vir financiranja oz. "kupec-plačnik", davkoplačevalec pa mora plačevati, ne glede na to, kaj za to dobi in kakšno mnenje ima o tem.
Že intuitivno je na vprašanje na primer "Kako produktivno je Ministrstvo za delo?" nemogoče odgovoriti. Seveda lahko rečemo recimo napisali so 156 novih zakonov, toda v smislu kaj to pomeni za potrošnika, kakšno vrednost temu pripisuje potrošnik, koliko mu to pomeni, ne moremo reči nič. Kaj smo produktivno ustvarili in kaj to pomeni za posameznika lahko ugotovimo samo tako, da stvar postavimo na prodaj in opazujemo, koliko ljudi ima raje naš proizvod kot denar v svojem žepu in koliko so za to pripravljeni odšteti. Zato ima delo v zasebnem sektorju tendenco usmerjanja produktivnosti k zadovoljevanju potrošnikov, ker so le-ti vir financiranja, delo v javnem sektorju pa ima tendenco usmerjanja "produktivnosti" k zadovoljevanju politikov na tistih pozicijah, ki odločajo o razporejanju denarja, ker so v tem primeru oni vir financiranja oz. "kupec-plačnik", davkoplačevalec pa mora plačevati, ne glede na to, kaj za to dobi in kakšno mnenje ima o tem.
Naj se za konec še enkrat vrnem k našim brezposelnim in podam še drugi del odgovora na zgornje vprašanje, kam odhajajo vsi brezposelni iz Zavoda. Pravzaprav nam ta odgovor ponudi kar Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v svojem junijskem obvestilu o tekočih gospodarskih gibanjih:
"Trg dela, april-maj 2012
Razmere na trgu dela ostajajo neugodne. Število delovno aktivnih je bilo aprila medletno manjše za 1,0 %. Število registriranih brezposelnih pa se sicer znižuje (maja 106.796 oseb), vendar v pretežni meri zaradi črtanj iz evidenc zaradi kršitev obveznosti in manjšega števila prejemnikov denarne socialne pomoči med registriranimi brezposelnimi."
Razmere na trgu dela ostajajo neugodne. Število delovno aktivnih je bilo aprila medletno manjše za 1,0 %. Število registriranih brezposelnih pa se sicer znižuje (maja 106.796 oseb), vendar v pretežni meri zaradi črtanj iz evidenc zaradi kršitev obveznosti in manjšega števila prejemnikov denarne socialne pomoči med registriranimi brezposelnimi."
Številka 1,0% se sicer malenkost razlikuje od moje, čeprav črpamo iz istega vira, ampak to niti ni bistveno.
Kaj nam je torej storiti? Popolnoma umakniti državo iz zaposlovanja in pokojninskega sistema. V okolju, ki ga od začetka do konca regulira država, kjer se je razmerje med plačniki in upokojenci zmanjšalo že na 1,48 in naj bi se do leta 2030 znižalo v najboljšem primeru na 1,23 in v najslabšem na 0,98, kjer je vedno več upokojencev in vedno manj plačnikov, ki bodo morali biti vedno bolj obdavčeni, kjer je večina pokojninskih sistemov zahodnih demokracij, vključno s slovenskim, insolventnih in se približuje bankrotu, moramo končno priznati, da sistem socialne države ne deluje. Potrebno je narediti morda boleče toda za rešitev situacije prepotrebne korake k svobodi in svobodnemu trgu, kjer vsak lahko varčuje za svojo starost, kolikor mu paše, in se upokoji, ko mu to odgovarja in ko je to mogoče. Sicer ima tudi tak sistem pomanjkljivosti, svet ni popoln. Toda vsekakor je boljši od sistema, kjer država oropa celo generacijo svojih prihrankov in pošlje sistem v bankrot. Ta scenarij je najslabši od slabih.
Matej Avsenak Ogorevc
No comments:
Post a Comment