Kakorkoli, v programu je bil najavljen tudi pogovor s predsednikom vlade, Janezom Janšo, in ko sem to izvedel, sem se odločil, da ne bo odšel iz Pirana brez vsaj enega mojega vprašanja. Proti koncu pogovora z njim mi je pulz skočil na višje vrtljaje in vprašanje sem si ponovil vsaj 20 krat. Vedel sem, da ne bodo pustili veliko časa za vprašanja, zato sem izstrelil roko v zrak, zahteval mikrofon, in prvemu med ministri podal naslednji komentar:
"Dober dan g. Premier! Govorili ste o tem, da je treba ob nižjih prihodkih zmanjšati tudi porabo. To smo v zasebnem sektorju ves čas počeli in še vedno počnemo. Celo do te mere, da danes razmišljamo o tem, ali bi še naprej kupovali papirnate brisače ali morda frutiraste in jih doma prali. Edini strošek, ki pa ga ne moremo znižati, je strošek države! Kar hočem povedati je, da je izhod iz krize zelo enostaven, in sicer drastično znižanje državne porabe in davkov. Še posebej glede na to, da je po mojem mnenju ta kriza predvsem kriza monetarnega sistema. Če pogledamo bilanco Evropske centralne banke gre v zadnjem letu skoraj navpično navzgor. Teh 1000 milijard novih evrov je in bo našlo pot v gospodarstvo, ustvarjalo nove balončke, nove krizne točke, ki bodo še naprej bremenile gospodarstvo.
Trenutno je v Sloveniji v zasebnem sektorju produktivno zaposlenih 600.000 ljudi, kar pomeni, da imamo 2.000.000 ust in 600.000 ustvarjalcev. Dvigovanje davkov za zadnje 3 ljudi, ki še delajo v tej državi, je najslabše, kar lahko naredimo. Če ne bomo drastično znižali državne porabe in davkov, je govoriti o poti iz krize iluzija in pobožna želja."Ko sem se usedel nazaj na stol in se mi je kri malce umirila, sem lahko razbral odgovor, ki me je, roko na srce, malce presenetil. Šel je nekako v smislu, da se z menoj strinja, ampak da v naši državi tega mnenja nikjer ni slišati. Sliši se le nasportno stran, ki zahteva višje davke in podobne rešitve. Bodite bolj glasni.
Ne vem, če je mislil resno, ali je bil odgovor zgolj pragmatičen, in če v resnici deluje v tej smeri, toda s to trditvijo se lahko samo strinjam. Nemogoče bo doseči spremembe, če v javnosti še vedno prevladuje podpora, glasna ali tiha, reševanju problemov z državnimi programi in javnim denarjem.
Na žalost sem že čez dva dni lahko prižgal televizor in zasledil, da vlada namerava dvigniti DDV in nekatere druge davke. Je pač tako, da je država, takšna ali drugačna, oblast enega človeka nad drugim. Neprostovoljno pobiranje denarja in regulacija z grožnjo nasilja ob nepokori pomeni, da naš denar preko pobranih davkov pristane na dražbi, kjer se zanj potegujejo najboljši ponudniki - razne interesne skupine in večje korporacije. Pri tako ukleščenem sistemu z dodanim zaledjem "reševanja" z evropskimi sredstvi ni pričakovati rešitev s strani politike v smeri "top-down". Dokler se bo ta sistem dalo še molzti, ne pričakujem sprememb. Šele ko bodo imeli ljudje dovolj in bodo začeli zavračati oblast države, lahko pričakujemo kaj novega.
Moje mnenje je, kot rečeno, da je davke potrebno drastično zmanjšati. Tako drastično, da bodo izginili. Potem bi zares lahko začeli živeti svobodno.
Matej Avsenak Ogorevc
problem institucije države je v tem, da v trenutku, ko nekdo pride na oblast prevlada politikanstvo in ugajanje eni ali drugi strani...zgodi se pa nič pametnega. Res pa je, da vseh teh igrc ne bi blo, če bi država bla samo tisto nujno zlo, zaradi katerega funkcionira pravna država in ne požrešna debeluška, ki se napaja tako dolgo, dokler ne poči.
ReplyDeleteHvala, odličen komentar!
ReplyDeleteDodal bi morda samo še to, da gredo že v samem začetku v politiko navadno tisti, ki nimajo moralnih zadržkov do vladavine in vladanja nad drugimi.
Osebno sem sicer mnenja, da je država ne-nujno zlo in da bi pravno in fizično zaščito, tako kot vse ostalo, bolje opravljali zasebniki na trgu, ki iščejo prostovoljno pokroviteljstvo svojih kupcev. Med drugim tudi zato, kot omenjeno, ker vsaka majhna država slej ko prej vodi v to debeluško:)